Bolero

Copkova zgodba se začne pred leti, ko sem kot majhna punčka na vsak način hotela pomagat babici in kasneje mami pri šivanju. Babico je skrbelo, da ne bi česa polomila, zato mi je le redkokdaj dovolila šivati z njenim šivalnim strojem. No, ko je ni bilo v bližini pa sem se večkrat usedla za njega in preizkušala, kaj vse zmore. Občasno sem zlomila kakšno iglo, pa kakšna nitka se je malo zavozljala…ups… Če je babica to opazila, ni nikoli nič rekla, mislim da je ona že vedela … 

Življenje je teklo dalje in za nekaj let sem pozabila na šivanje. Ko pa se je rodil sin Žiga, sem si pa spet zaželela, da bi znala kaj sešiti zanj… Sposodila sem si stroje od svoje mame in odklikala na youtube. Ogledala sem si tudi mamine kroje in revije, ves čas spraševala prijateljice za nasvete… In potem sem zopet odkrila svojo ljubezen do šivanja. Ob rojstvu hčerke Tjaše pa je končno dozorela ideja o moji poti. Skupaj z družino smo ustvarili Copek, ki nas in verjamemo, da tudi vas tako lepo razvaja.